Prvi poskusi izdelave nakita

Do zdaj sem se že kar pošteno razpisala!

Trenutno zopet sedim v kuhinji za mizico in kot vedno ob skodelici dobre kave. Le kaj bi jaz brez kave? ;)
Moj dragi mi vedno pravi, da sem kofinarkomanka. Zajtrk kava, malica kava, kosilo kava in seveda večerja kava! Jaz pa se potem vedno branim pa, da saj ni to veliko, ko pa zdaj vidim kolikokrat sem napisala kava pa priznam, da je pa res malo velik! Pa kaj zato, do zdaj mi ni škodovala in sem še vedno med živimi ;)

Kot sem že napisala v starejših objavah sem med nosečnostjo zopet oživela mojo strast do ustvarjanja (verjetno zaradi pomanjkanja kofeina). Po rojstvu sina Nika sem kar iskala kaj bi lahko počela, da bi se malo zaposlila. Risat ob mojem sinu je težko, saj nima niti minute mira. Na zamisel, da bi poskusila izdelovat nakit, pa sem prišla preko moje sestrične. Sama nikoli nisem polagala veliko pozornosti na izdelavo nakita, niti si nisem znala predstavljati. A ko mi je ona to malo razložila in pojasnila, sem si žela poskusiti.
Odpravila sem se v trgovino po nekaj materiala in poskusila.



Prvi izdelek ni bil ravno, kot bi jaz rekla za dol padit, ampak me je pa pritegnilo ravno toliko, da sem še naprej poskušala. In z vsakim novim izdelkom sem bila z mislimi že na naslednjem in vsaki novi izdelek je bil boljši kot prejšnji. Ko pa sem začela prejemat pohvale sem vedela da sem na pravi poti.
Idealno pri tem mi je tudi to, da za izdelavo ne potrebujem miru. Moj sin lahko teka okoli in v vsakem trenutku lahko izpustim vse iz rok in letim za njim in se vrnem šele čez kakšno uro in nadaljujem. Če sem to naredila ko sem risala se mi je cela paleta barv posušila tako, da sem ponavadi še paleto lahko stran vrgla.


Izdelava nakita je tako postal moj mali hobi!
Eden izmed mnogih. Pa saj nekaj moremo početi, pa čeprav to ne počnem za druge! To počnem zase, da pobegnem malo v svoj svet. Če pa lahko koga še dodatno razveselim z svojimi izdelki je pa to še toliko lepše!

Lp do jutri!
                        UmbT


P.s.; V objavi  NAKIT, lahko vidite vse moje stare izdelke in nove, ki se bodo redno dodajali

Korak za korakom v svet umetnih nohtov

Zdaj je pa minilo že kar nekaj časa, od kar sem se nazadnje malo razpisala. Čas mi ni dopuščal, žal!
A zdajle moj mali sinček ravno sladko panča, možek se je tudi že odpravil med mehke rjuhe, jaz pa imam končno trenutek časa.

Ta mesec je bil zelo pester. Priprave na sinov prvi rojstni dan so potekale v polnem teku, kot seveda potem tudi samo praznovanje. Da se malo pohvalim bilo je super, čeprav so moje prve jutranje ure bile precej, kak naj rečem bolehne! Lahko si mislite kaj to pomeni.

Pa pustimo to! Kot pri vsaki ženski je tudi pri meni prišlo obdobje, ko začenjamo vedno več pozornosti posvečat zunanjem videzu in k temu spadajo tudi lepo urejeni nohti. Ker sem kot najstnica živela na kmetiji, si lahko mislite, da sem na nohtih imela vse druga smo laka za nohte ne. K temu pa lahko dodam še dejstvo, da sem si redno grizla nohte. Končni rezultat: KATASTROFA

A vse se je končalo z mojimi prvimi gel nohti. Od tega je že kakšne tri lete. Takrat sem res začela polagati malo večjo pozornost na samo izdelavo in vse kar spada k temu. Začela sem jih izdelovat tudi sama, si nakupila vso potrebno opremo in pridobila potrebno znanje. Tako sem začela z podaljševanjem nohtov z gelom predvsem na prijateljicah in seveda na sebi.

In kot je pri meni že standard, je sledil manjši premor. Ampak res le krajši! Zdaj sem zopet že kar nekaj časa dejavna kar se tiče nohtov. Ni dneva, da moj dragi nebi zavohal acetona v stanovanju, mislim da glede na odziv mu ne diši preveč ;) Moški tipično! Se bo že navadu ;)

Ko sem sama začela nositi gel nohte, si jih na začetku nisem izdelovala sama. Hodila sem k znanki, ki mi jo je predlagala prijateljica. Zelo sem bila zadovoljna z njenim delom, vendar me je zmotil njen odnos. Večino časa smo tiho presedele. Meni osebno biti tiho skoraj tri urice je prava katastrofa.  Najbolj uživam ob sproščeni družbi. Tako da tišine pri meni doma ni, drage moje! Tista ki bi želela priti k meni po gel nohte se naj kar pripravi na klepet. Jaz pravim, da ni ga boljšega kot se vsedit dol ob skodelici kave ali šampanjca, babjem čveku in veliki tablici čokolade. Končni rezultat vsega tega so pa še novi nohtki. A je lahko še kaj boljšega?
No vsaj tako to poteka pri meni ;)

Tako, za danes sem se dovolj razpisala! Bom morala tudi jaz počasi iti med rjuhe!
Kaj bom pa jutri pisala? Jutri vam pa napišem nekaj o mojem naslednjem hobiju in to je izdelava nakita.
Verjetno si misliš, da sem zelo raztreseno dekle in da ne vem kaj bi rada glede na to kaj vse počnem!
Nisem raztresena in točno vem kaj bi rada, sem le nekdo, ki ne potrebuje veliko spanca in ima preveč idej!!!!!


Lp do jutri 
                  UmbT

p.s. V objavi : Gel nohti : si lahko ogledate moje izdelke, ki se bodo redno dodajali

Dogodek ki mi je spremenil življenje

Tako, vse je bilo končno pripravljeno na novega družinskega člana. Posteljica je bila postavljena, sobica urejena in moja potovalka spakirana.

Zadnji mesec nosečnosti se mi je vlekel, ni in ni ga hotelo biti konca, pa ne da mi je bilo kaj hudega ampak tista neučakanost, da končno vidim svojega otroka me je ubijala. A sem vendarle učakala, kot vsaka mamica!17.1. 2012 se nama je tako rodil sin Nik. On je najin zaklad, ki nama je obrnil življenje na glavo, v dobrem pomenu, seveda ;) In ko zdajle malo pomislim, bo jutri že praznoval svoj prvi rojstni dan! Kako hitro mine čas! Čisto prehitro.

Ker še obiskujem šolo, mi ni potrebno še iti v službo tako da mi ostane še čas, ki ga lahko posvetim sinu. In seveda mojemu ustvarjanju. Kot sem že v prejšnjih objavah napisala sem med nosečnostjo zopet prebudila mojo strast do ustvarjanja. In tako sem začel zopet risat. Vendar se pozna, toliko let, ko nisem risala. To je isto kot recimo pri tujem jeziku, če ga redno ne uporabljaš in treniraš ga s časom pozabiš in rabiš zopet nekaj časa, da se spomniš vseh osnov. Pri risanju je enako.  Zopet sem poskusila z risanjem modnih oblačil, in mi ni in ni šlo. Končni izdelek je izgledal slabše, kot sem ga narisala pri rosnih 7 letih. Kar stisnilo me je pri srcu. Takoj sem pomislila kakšna trapa sem bila, da sem opustila risanje. Čeprav se nisem vpisala v oblikovalko šolo, bi še vseeno lahko doma za hobi risala. Ampak nisem in zdaj mi je žal.
Vendar ne smeš obupat in tako sem šla malo raziskovat v svet tehnik risanja in našla alternativo. One stroke tehnika. Super tehnika, risanja z akrilnimi barvami na platno ali v mojem primeru na les.

Način risanja mi izredno odgovarja, seveda pa tako kot pri vsaki stvari vaja dela mojstra. Zato moram zdaj veselo trenirat, da bodo končni izdelki izgledali kot na sliki ;)
Malo preglavic mi pri vsem tem povzroča le dejstvo, da potrebuješ za to mir in čas, tega pa pri naši hiši ni. Naš Nik kar prekipeva od energije in težko je zraven njega risat. Sem poskusila vendar sem imela potem več barve na sebi in na tleh kot pa na platnu. In tako se zdaj k risanju zatečem ko imam res mir, kar pa je na žalost malokrat.

In kot sem rekla, da se mi je želja po ustvarjanju povrnila, in zdaj ne znam dati mira. Kar naprej nekaj ustvarjam in nekako se ne znam osredotočit na eno stvar. Trenutno izdelujem gel nohte ter ročno izdelan unikat nakit. Vse to v nadaljnjih objavah, tu vam pa prilagam eno izmed prvih poslikav s tehniko ONE STROKE, več mojih izdelkov bo redno objavljenih pod objavo: UmbT  Painting

Več jutri
  Lp    UmbT

Moja alternativa

Kaj je moja alternativa?!
Vse po malem! :)

Za začetek

Moja strast do ustvarjanja se je ponovno prebudila iz večletnega spanca malo pred rojstvom mojega sina. Začelo se je kot pri vsaki mladi mamici z vprašanjem "Kako urediti otroško sobico"!
Katero pohištvo, kam ga bomo postavili, kakšne barve bo tepih, kakšne barve bodo stene....
Ko sva se končno odločila, za modro in rumeno, se je bilo potrebno seveda odločiti na katero steno gre katera barva. Zdaj se samo smejim, ko se spomnim!
Ampak vendarle sobico sva le dokončala!

In takrat sem se odločila, da jo še dodatno popestrim z poslikavam.Prekipevala sem od idej. Po več ure sem presedela na kavču in risala skice. Priznam, da prve skice niso ravno uspele kot sem si v mislih predstavljala, vendar sem z vsako skico bila boljša. Risala sem vse, od disney-evih junakov kot so Miki Miška, Ostržek, Pluto, Racman Jaka itd. vse do živali. Enostavno se nisem mogla odločiti, vse mi je bilo lepo!
A vendarle sem se odločila in nastala je slika, ki se je razteza na dveh stenah.
In kako mi je uspela? O tem lahko odločate sami. Meni je všeč!

 V trenutku, ko sem sliko dokončala in stopila korak nazaj, da bi si jo ogledala v celoti, me je preplavil val samozavesti. Občutek, ki sem ga čutila kot mala deklica ob končani skici, a sem ga z leti pozabila. Takrat sem spoznala kako zelo sem pogrešala risanje in samo ustvarjanje. Ob čakanju na partnerja, da se vrne iz službe in poda svoje mnenje na sliko, sem se počutila kot mala deklica, vsa neučakana in polna upanja. Ob pridobljeni pohvali, pa sem vedela, da je skrajni čas, da zopet začnem oživljati svoje stare sanje in se ukvarjati z tem kar me osrečuje.



In v tem trenutki me osrečuje skodelica dobre kave, pa čeprav je ura 22:41
V čim pa sem našla pravo zadovoljstvo pa sledi jutri

Lp  UmbT

Začetki mojega ustvarjanja

Umetnost in želja po ustvarjanju me spremljata že od rane mladosti.
Že kot deklica sem po več ur presedela za pisalno mizo v moji mali sobici in risala. Pri tem sem pozabila na vse okoli sebe. Na grde besede sošolcev, nenehne prepire za domačimi stenami. V tistem trenutku, ko sem sedela za mizo sem videla in slišala samo list papirja, ter risalo. Najraje sem risala oblačila! Velike baročne obleke so mi bile najljubše.

Kot si lahko misliš je bil moj najljubši predmet v osnovni šoli LIKOVNI. Zanimanje za barve, oblike in tehnike risanja je bil ogromen!

V osmem razredu, pa je prišlo do preloma. Vpis v srednjo šolo! Milijon vprašanj se mi je motalo po glavi. Kam naj grem, ali se bom pravilno odločila, bom imela potem službo...
Moja želja je bila, da se vpišem v šolo za modnega kreatorja v Ljubljano, vendar me je premagal strah. Strah pred neznanim. Nenehno sem se spraševala  ali bom zmogla! Kaj če mi zmanjka idej! Zaradi pomanjkanja samozavesti sem se tako odpovedala sanjam in se vpisala v popolnoma drugo smer.

Leta so minevala in vse manj sem se zatekala k risanju, vse do faze ko sem popolnoma prenehala. Življenje je šlo naprej.

Zdaj ko pogledam nazaj je od te moje prve večje odločitve minilo že več kot 10 let. Letos Maja bom dopolnila 26 let, in ko zdaj malo pomislim, mi ni žal kako sem se odločila.
Res je, da nisem sledila sanjam, ampak sem si zastavila nove cilje. Z vpisom v drugo šolo sem spoznala prijatelje za življenje, ki jih v Ljubljani nebi, ter partnerja katerega nadvse ljubim. Že samo zaradi njega vem da sem se takrat pravilno odločila. Usoda, zdaj vidim da je le za nekaj dobra. :)

In zdaj!
Trenutno sedim v kuhinji za mizo, pijem kavico poleg mene pa sedi moj sin Nik, ki bo ravno čez nekaj dni praznoval svoj prvi rojstni dan. A si lahko želim še kaj v več?
Imam partnerja, s katerim se super razumem in se imama rada kot prve dneve, ter sina, ki mi vsaki dan polepša s kakšno vragolijo.
Odgovor je ne! Imam vse

Zdaj se verjetno sprašuješ ali še rišem in ustvarjam, ja našla sem alternativo!
Kaj je to boš izvedel/a  jutri


Lp   UmbT